Predstavitve zaslužnih profesorjev

Prim. zasl. prof. dr. Elko Gabrijel Borko, dr.med., višji svetnik

BORKO, Elko (uradno ime Gabrijel Elko Borko), ginekolog, porodničar (r. 14. 11. 1934, Maribor). Oče France Borko, književnik, mati Lucija Borko, r. Slokan, učiteljica ročnih del.

1941 je bil z družino izseljen v Srbijo, kjer je v Prokuplju 1945 končal osnovno šolo. Po osvoboditvi se je vrnil v Maribor, kjer je obiskoval I. gimnazijo in 1953 maturiral. Jeseni istega leta se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Študij je zaključil 1959, potem pa odslužil vojaški rok. Nato je stažiral v mariborski bolnišnici, 1961 opravil strokovni izpit in se zaposlil v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Delal je v različnih splošnih ambulantah ter tudi v posvetovalnicah za nosečnice in otroke. 1963 se je zaposlil na oddelku za ginekologijo Splošne bolnišnice Maribor (danes UKC Maribor), kjer je ostal do upokojitve 1998; 1974–90 je bil tudi predstojnik ginekološkega oddelka. 1967 je opravil specialistični izpit na Ginekološki kliniki v Ljubljani, 1976 pa je končal podiplomski študij na Univerzi v Zagrebu. Na zagrebški medicinski fakulteti je 1981 doktoriral z disertacijo Komplikacije kod legalnog pobačaja u odnosu na zaposlenost žena i druge socijalno-ekonomske faktore. Habilitiral se je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in bil 1983 izvoljen za docenta, 1989 za izrednega in 1995 za rednega profesorja.

Na domačih in tujih strokovnih sestankih je predaval zdravstvenim delavcem in tudi predavateljem biologije. Predaval je na Zdravstveni šoli v Mariboru (1965–82), Višji zdravstveni šoli (1983–97) in nato na Visoki zdravstveni šoli. Na ljubljanski Medicinski fakulteti je predaval 1984–98. Za potrebe pedagoške dejavnosti je sodeloval pri urejanju učbenika Ginekologija za zdravstvene šole (1975). Bil je glavni urednik učbenika Ginekologija ter pri razširjeni in dopolnjeni drugi izdaji učbenika za Visoke zdravstvene šole v Sloveniji (2006).

Bil je tudi član Republiškega koordinacijskega odbora za načrtovanje družine (trije mandati od 1978 dalje), podpredsednik Ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva (1981–92), član predsedstva Združenja ginekologov Jugoslavije (1984–88), član razširjenega strokovnega kolegija za področje zdravstvenega varstva žensk (1987–90), vodja medicinske skupine za uvajanje računalništva v zdravstvu Slovenije (1980–86), predsednik Sveta Višje zdravstvene šole Univerze v Mariboru (UM), član Senata UM, predsednik Senata Visoke zdravstvene šole UM (1995–98) in predsednik Akademskega zbora Medicinske fakultete UM (2003).

Sodi v skupino ginekologov, ki so razvijali in ob tem tudi obvladovali različna področja ginekologije: porodništvo, ginekološko onkologijo, endoskopske operacije (uvedel je laparoskopske sterilizacije) ter moško in žensko neplodnost. Med temi je najpomembnejše področje reprodukcije in drugih vidikov načrtovanja družine, saj je sodeloval tudi pri pripravi in sprejemanju takratnih pravnih predpisov s tega področja. S polstoletnim opravljanjem zdravniškega poslanstva v ginekologiji in porodništvu, pa tudi pri pedagoškem in vzgojno-izobraževalnem delu je širil znanje in izkušnje o uspešnih metodah preprečevanja zanositve, populariziral je znanje o načrtovanju družine in prepoznavnosti kontracepcije. Deloval je v krogu najtesnejših sodelavcev Lidije Andolšek Jeras, vodilne osebnosti slovenske reproduktivne medicine. Knjižica Načrtujmo potomstvo : metode uravnavanja rojstev, ki sta jo napisala skupaj, je postala smerokaz načrtovanja družine in bila velikokrat ponatisnjena in prevedena v hrvašli jezik. Kot predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor je spodbujal znanstvenoraziskovalno delo in sodelovanje s tujimi tovrstnimi centri (Family Health International iz ZDA). Sodeloval je pri razvoju metod zdravljenja neplodnosti z biomedicinsko pomočjo in pripomogel, da je mariborski medicinski center postal tretji v tedanji Jugoslaviji, ki je obvladoval tovrstne postopke; podeljen mu je bil naziv klinični oddelek, kar je imelo pomembno vlogo pri ustanovitvi druge slovenske medicinske fakultete (2004).

Za strokovne in organizacijske zasluge je 1992 prejel naziv primarij, 1996 pa višji svetnik. 2008 je postal zaslužni profesor UM. Od 2008 je predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije v Mariboru. 2012 je postal predsednik Strokovnega sveta Združenja za integrativno medicino Slovenije.

Za svoje delovanje v zdravstvu je prejel številna odlikovanja in priznanja: 1979 red dela s srebrnim vencem, 1998 zlato plaketo UM. Od 2000 je zaslužni član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije, 2002 je prejel častni zlati znak svobode RS. Zdravniška zbornica Slovenije ga je 2013 imenovala za svojega častnega člana. Od 2014 je častni član Slovenskega zdravniškega društva. 2015 je prejel priznanje za posebne zasluge za prispevek k nastanku, razvoju in ugledu Medicinske fakultete v Mariboru.Od leta 2023 je častni član Društva univerzitetnih profesorjev v Mariboru. Leta 2024 pa so mu podelili Srebrni znak Zveze društev generala Maistra.

Prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med., prvi dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (funkcijo dekana je opravljal od leta 2003 do 2020), višji svetnik, se je rodil leta 1948 v Ožbaltu. Medicinsko fakulteto v Ljubljani je zaključil leta 1973 in leta 1978 opravil specialistični izpit iz interne medicine. Leta 1981 je opravil magisterij na Medicinski fakulteti v Zagrebu in leta 1982 doktorat. Leta 1986 je bil na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani izvoljen v naziv docent za področje revmatologije, leta 1996 in 2001 (ponovno) pa v naziv izredni profesor za področje interne medicine. Leta 2001 je bil izvoljen v naziv redni profesor za področje interne medicine na Univerzi v Mariboru. Leta 1992 mu je Ministrstvo za zdravje podelilo naziv primarij, leta 1997 naziv zdravstveni svetnik in leta 2002 višji zdravstveni svetnik. Kot posebno priznanje za izredne uspehe, zasluge in dosežke mu je Univerza v Mariboru leta 2023 podelila naslov zaslužni profesor.

V Splošni bolnišnici Maribor, sedanjem UKC, je bil zaposlen od leta 1973 do 2012. Leta 1988 je prevzel naloge predstojnika Oddelka za revmatologijo in imunologijo, od leta 1989 pa je bil predstojnik Internega oddelka Maribor, ki je leta 1997 pod njegovim vodstvom postal Klinični oddelek za interno medicino. V času njegovega vodenja Internega oddelka Maribor je bil leta 1955 s pomočjo samoprispevka zgrajen trakt A s 5470 kvadratnimi metri površin, kjer so dobili prostore vsi oddelki interne medicine. Od 1.9.1999 je bil strokovni direktor Splošne bolnišnice Maribor in avgusta 2003 ponovno imenovan na to odgovorno funkcijo. Strokovni direktor je ostal do izvolitve naslednika, doc. dr. Antona Crnjaca, do 20.4.2005. Julija 2002 je postal v. d. dekana Medicinske fakultete Univerze v Mariboru v ustanavljanju in leta 2004 vršilec dolžnosti dekana. Od 1.12.2004 je bil dekan Medicinske fakultete Maribor (z enoletno prekinitvijo) do 12.6.2020.

Prof. dr. Ivan Krajnc se je izpopolnjeval in predaval kot gostujoči profesor na številnih tujih klinikah: v Torontu, Stockholmu, Londonu (s štipendijo The British Council), v Erlangnu, Badnu, Würzburgu, Oulu, Harvardu, Peczsu, Nottinghamu, Tel Avivu, Moskvi in drugje. Je član številnih pomembnih mednarodnih strokovnih organizacij: Evropskega revmatološkega združenja (EULAR), Avstrijskega revmatološkega združenja (ÖGR), The New York Academy of Science, The Association of Medical Schools in Europe (AMSE in AMEE), član Evropskega združenja za podiplomski študij ORPHEUS, pa tudi član domačih strokovnih združenj. Od leta 1992 je član stalnega internističnega republiškega kolegija, od leta 1988 do 1992 pa je bil predsednik Revmatološke sekcije ipd.

Njegovo ožje strokovno področje so bila revmatska obolenja, kjer je uvedel številne nove diagnostične in terapevtske metode in o njih poročal ter objavljal v uglednih domačih in tujih revijah. Njegova bibliografija obsega več kot 620 enot. Bil je tudi mentor pri magistrskih in doktorskih nalogah.

Izjemno spodbuja raziskovalno in publicistično delo. Je član uredniškega odbora znanstvene revije Acta medico-biotechnica, od leta 1998 član uredniškega odbora revije Wiener Klinische Wochenschrift in od 2005 področni urednik pri reviji Acta dermatovenerologica Alpina. Prof. dr. Ivan Krajnc je zagnan organizator in soorganizator mednarodnih strokovnih srečanj internistov in družinskih zdravnikov Iz prakse za prakso. Bil je tudi urednik številnih zbornikov predavanj, ki so pomembno vplivali na kakovost izvajanja zdravstvenega varstva. Kot velik entuziast in zdravnik, ki je vselej zagovarjal ustrezen odnos do bolnikov, je pobudnik ideje o institutu varuha bolnikovih pravic. Tako je organiziral tudi prvi simpozij na to temo ter nanj povabil avstrijsko varuhinjo bolnikovih pravic, da je slovenski javnosti predstavila primer dobre prakse. Maribor je s podporo tedanjega župana, mag. Borisa Soviča, tudi institucionaliziral prvo varuhinjo bolnikovih pravic – to je postala Magda Žezlina. Kot strokovni direktor bolnišnice je posebno pozornost posvetil pritožbenim potem in jih pravno uredil ter etabliral, uvedel je tudi redne interne strokovne nadzore.

Kot prvi v ekipi zanesenjakov – ob njem sta bila še prim. Gregor Pivec, dr. med., in Vojko Flis, dr. med. – je zasnoval program medicinskega študija in dosegel soglasje Medicinske fakultete v Oulu za pripravo sodobnega kurikuluma študija splošne medicine, z Medicinske fakultete v Manchestru pa soglasje za uporabo in ustrezno prilagoditev modulov PBL. Še pred tem je izpeljal prvo izobraževanje in pridobivanje licenc za poučevanje po sistemu problemsko naravnanega učenja (PBL-Learning). To izobraževanje je v Mariboru organizirala in izvedla skupina strokovnjakov iz Medicinske fakultete München in Medicinske fakultete Harvard (ZDA). V Sloveniji je s tem oral ledino, snovalci programa pa so pripravili evropsko primerljiv študijski program Splošna medicina. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je bila z aklamacijo v slovenskem parlamentu ustanovljena 3.10.2003, 3.12.2003 pa je Svet za visoko šolstvo razpisal prvih 86 študijskih mest. S študijskim letom 2004/2005 se je začel izvajati študij na drugi slovenski medicinski fakulteti. S svojo prepričevalno močjo in mednarodnim ugledom je pritegnil številne strokovnjake in akademike, ki so podprli študijski program in tudi predavali na fakulteti. Ne le da je pomembno vplival na nastanek Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, leta 2008 je uspešno uveljavil bolonjske spremembe in uvedel izvirni podiplomski študij Biomedicinska tehnologija, sestavil ekipo izjemnih sodelavcev, ki so lahko sledili njegovim idejam in jih nadgradili. Od leta 2006 je intenzivno delal in si prizadeval za izgradnjo nove MF UM, saj je fakulteta delovala na več lokacijah, kar je bistveno otežilo izvedbo pedagoškega procesa in krnilo znanstvenoraziskovalno delo. 18.9.2013 je bila novogradnja ob reki Dravi po zamisli prof. Borisa Podrecce tudi slovesno odprta in predana namenu. Študijsko leto 2013/2014 se je začelo v sodobnih, v evropskem merilu najsodobneje opremljenih prostorih kljub številnim zapletom pred začetkom gradnje. Po besedah predsednika republike je bil v času odprtja to edini objekt, zgrajen s slovenskim in evropskim denarjem, ki ni utrpel ne zamud ne povečanja stroškov gradnje.

Ob deseti obletnici delovanja je izdal in uredil monografijo Deset let Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, v kateri je s sodelavci podrobno opisal prehojeno pot, od prvih začetkov fakultete do ustanovitve. V prizadevanjih, da bi bil študijski program Splošna medicina še sodobnejši, je s sodelavci prenovil kurikulum, v katerem so številne nove vsebine: z dokazi podprta medicina, več vsebin z raziskovalnega področja in nekatere posodobitve, kar bo pomembno zlasti v prihodnosti, ko tako medicinsko fakulteto kot univerzitetni klinični center čaka mednarodna akreditacija.

Za prihodnost je zasnoval smel in vizionarski program razvoja fakultete, v katerem velja poudariti zlasti internacionalizacijo študija, uvedbo novih študijskih programov (Farmakologija, Stomatologija in študijski program Splošna medicina v angleškem jeziku), posodobljen dodiplomski študijski program Splošna medicina z uvedbo preglednih izpitov na predkliniki in kliniki. Poglobljeno in intenzivno podpira znanstvenoraziskovalno delo, ki poteka v dobro opremljenih laboratorijih.

Prof. dr. Ivan Krajnc je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim leta 2014 Zlati grb Mestne občine Maribor za zasluge in dosežke pri dolgoletnem znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu na področju interne medicine ter osebni prispevek pri ustanovitvi in izgradnji Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Ustanovitev MF UM je bila po izboru Mariborčanov in novinarjev ocenjena kot najbolj pozitiven dogodek. Leta 2014 je postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti (EASA) in 2017 stalni član Slovenske medicinske akademije (SMA) Slovenskega zdravniškega društva. Ustanova Slovenska znanstvena fundacija mu je leta 2017 podelila priznanje Prometej znanosti za odličnost v komunikaciji, Katedra za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa leta 2014 Tavčarjevo priznanje. Predsednik Republike Slovenije mu je podelil medaljo za zasluge za izjemen prispevek pri vzpostavljanju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in njene prepoznavnosti v mednarodnem merilu ter za učinkovito sodelovanje pri novogradnji Medicinske fakultete Maribor. Sam ponosno izpostavi visoko priznanje ASPIRE, ki ga je Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru pod njegovim vodstvom na kongresu AMEE (Association for Medical Education in Europe) leta 2013 v Pragi prejela za odličnost na področju vključenosti študentov v procese izobraževanja na fakulteti.

V prostem času, ki ga je malo, igra bobne v Pihalni godbi veteranov Štajerske, v Ansamblu Medicinske fakultete Maribor pa klavirsko harmoniko.

Zasl. prof. dr. dr. h. c. Dušanka Mičetić Turk, dr. med., višja svetnica, je ustanoviteljica pediatrične gastroenterologije na mariborski Kliniki za pediatrijo in dolga leta vodilni pediater gastroenterolog. Na Medicinski fakulteti Sveučilišta u Rijeci je diplomirala leta 1970, na Otroškem oddelku Splošne bolnišnice Maribor pa se je zaposlila februarja leta 1972. Podiplomski študij 'Zaštita majke i djeteta' je zaključila leta 1974 na šoli dr. Andrije Štampara v Zagrebu. Specialistični izpit iz pediatrije je opravila januarja 1976. Magistrirala je leta 1980 v Zagrebu, doktorirala leta 1987 na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, docentka je postala leta 1989 na Univerzi v Ljubljani, izredna profesorica pa leta 1997. V naziv redna profesorica je bila izvoljena leta 2001 na Univerzi v Mariboru, leta 2017 pa je postala zaslužna profesorica (professor emerita) Univerze v Mariboru. Strokovno se je izpopolnjevala na pediatričnih klinikah v Beogradu, Zagrebu, Leidnu, Amsterdamu, Gradcu, Londonu in New Yorku. Leta 1992 je pridobila naziv primarij, leta 2003 pa je za svoje dejavno delovanje na strokovnem, znanstvenem in pedagoškem področju prejela naziv višja svetnica.

V rutinsko delo je vpeljala številne metode, kot so biopsija tankega črevesa, endoskopske preiskave zgornjih in spodnjih prebavil, ultrazvok trebuha, 24-urna pH-metrija, dihalni testi, anorektalna manometrija ter številne laboratorijske preiskave. Vzporedno s kliničnim delom se je zelo intenzivno ukvarjala z raziskovanjem na področju otroške gastroenterologije in prehrane, akutnih in kroničnih diarealnih bolezni otrok, predvsem celiakije in kroničnih vnetnih bolezni črevesja. Je pionir na področju proučevanja probiotikov in črevesne mikrobiote ter poučevanja kakovosti življenja otrok s kroničnimi boleznimi.

Njena bibliografija vsebuje več 1100 zapisov od tega kot 400 znanstvenih, strokovnih in raziskovalnih objav in poglavij v monografijah in učbenikih. Aktivno je nastopala kot vabljeni predavatelj ali kot aktivni udeleženec na številnih znanstvenih in strokovnih kongresih, šolah, simpozijih in seminarjih s področja pediatrične gastroenterologije in prehrane doma in v tujini. Od leta 2004 do 2018 je vodila Programsko skupino ARRS-P6-0036 – Bio-psiho-socialni model kvalitete življenja, v kateri sodelujejo ugledni strokovnjaki iz Medicinske fakultete UM in UKC Maribor.

Je ustanoviteljica Slovenskega društva za celiakijo (leta 1988), ki ima danes 8 podružnic in je tako vsem bolnikom s celiakijo v Sloveniji omogočena enako kakovostna zdravstvena oskrba. Prav tako je soustanoviteljica Slovenskega društva za kronične vnetne črevesne bolezni, ki je bilo ustanovljeno leta 2006.

Je članica Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in Evropskega združenja za enteralno in parenteralno prehrano (ESPEN). Od leta 2009 do 2011, en mandat, je bila članica ESPGHAN Councila, zadolžena za organizacijo poletnih šol v vzhodni Evropi. Organizirala je zelo uspešne poletne šole ESPGHAN-a v Makedoniji leta 2009, Črni gori leta 2010, Bolgariji leta 2011 in v Rusiji (Moskva) leta 2011. Prav tako je članica Združenja za pediatrijo in Združenja za gastroenterologijo in hepatologijo Slovenije.

Prof. dr. Mičetić Turk je dolgoletna predavateljica na dodiplomskem in podiplomskem študiju medicine in zdravstvene nege, najprej na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato na Univerzi v Mariboru, Univerzi na Primorskem, na Visoki zdravstveni šoli v Celju in na Alma Mater Europaea. Od leta 1997 do 2007 je bila dekanja Visoke zdravstvene šole, ki je pod njenim vodstvom preoblikovana v Fakulteto za zdravstvene vede leta 2003. V tem obdobju (2000-2010) je bila kot članica intenzivno vključena v delo Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, sodelovala pa je tudi v dveh komisijah, v Komisiji za zdravstvo in socialo in v Komisiji za habilitacije. Od leta 2006 do 2010 je bila članica Senata za akreditacije, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Trenutno deluje kot evalvator Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

V delo Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) se je kot članica vključila po njeni ustanovitvi. V dveh mandatih je zastopala mariborsko regijo kot poslanka. Od leta 1997 do 2011 je bila članica Sveta za izobraževanje zdravnikov. ZZS je od leta 1998 do 2011 zastopala v Evropskem združenju zdravnikov specialistov (UEMS) in bila članica Evropske delovne skupine za podiplomsko izobraževanje zdravnikov pri UEMS.

Od leta 2002 je bila članica Republiškega strokovnega kolegija (RSK) za pediatrijo in v letih 2011-2012 predsednica RSK ter nacionalna koordinatorica za podiplomsko izobraževanje (specializacije) v pediatriji. Bila je mentorica številnim mladim zdravnikom, specializantom, dodiplomskim ter podiplomskim študentom,ter mladim raziskovalcem in doktorskim študentom. Leta 2006 ji je Univerza v Oulu podelila častni naziv 'Doctor Honoris Causa' za dolgoletno uspešno in ustvarjalno sodelovanje na področju medicine in zdravstvene nege.

Od leta 2013 je redna članica Evropske akademije znanosti in umetnosti in od leta 2017 članica Slovenske medicinske akademije. Za življenjsko delo na področju pediatrije ji je Slovensko združenje za pediatrijo leta 2014 podelilo 'Derčevo priznanje', za raziskovalno delo pa je bila leta 2002 nagrajena z 'Matajčevim priznanjem'. Leta 2015 je prejela Hipokratovo priznanje, ki ga podeljuje Zdravniška zbornica Slovenije za izjemno stanovsko in organizacijsko delo ter bistven prispevek k ugledu slovenskega zdravstva in zobozdravstva. Leta 2022 je v okviru projekta » Naj mentor« ki jo podeljujejo specializanti pediatrije R Slovenije, prejela nagrado za življenjsko delo na področju mentorstva iz pediatrije .

Zlato plaketo Univerze v Mariboru je prejela leta 2003 za izjemne dosežke na področju znanosti, stroke, izobraževanja in organizacije na področju medicine in zdravstvene nege. Pečat mesta Maribor ji je podeljen leta 2007 za osebni prispevek pri preoblikovanju Visoke zdravstvene šole UM v Fakulteto za zdravstvene vede ter za zasluge, pomembne za znanstvenoraziskovalno delo Univerze v Mariboru.

Od ustanovitve MF UM je članica Senata MF, članica Komisije za znanstveno raziskovalno delo in Komisije za mednarodno sodelovanje.

Od ustanovitve MF UM do 2024 leta je bila predstojnica Katedre za pediatrijo Medicinske fakultete UM. Od leta 2018 do 2024 je opravljala funkcijo v. d. prodekanje za dentalno medicino. Leta 2023 je na njeno pobudo ustanovljen Institut za adolescentno medicino in preventivno pediatrijo in raziskovalna skupina za adolescentno medicino.

Red. prof. dr. Dušica Pahor, dr. med., je prodekanja za znanstvenoraziskovalno dejavnost Medicinske fakultet Univerze v Mariboru 20 let, od leta 2004 dalje. Rodila se je leta 1957 v Murski Soboti. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Mariboru. Leta 1981 je zaključila študij na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Specialistični izpit iz oftalmologije je opravila leta 1990 v Ljubljani.

Od leta 1981–1996 je bila zaposlena v Zdravstvenem domu Maribor v Osnovnem zdravstvenem varstvu. Opravila je podiplomski študij iz Socialne medicine od 1985-1987 z zagovorom diplomske naloge. Od leta 1990 – 1991 je bila zaposlena v Šolski očesni ambulanti Zdravstveni dom Maribor. Od leta 1991 dalje je zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, prej Splošna bolnišnica Maribor, na Oddelku za očesne bolezni. Leta 2001 dalje je bila imenovana za predstojnico Oddelka za Očesne bolezni UKC Maribor, nazadnje leta 2021 za obdobje 4 let. Od leta 2006 dalje je neprekinjeno član Strokovnega sveta UKC Maribor.

Na Medicinski fakulteti v Zagrebu je leta 1994 zagovarjala magisterij in 1997 doktorsko disertacijo. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je bila izvoljena v naziv docenta za področje oftalmologije leta 2001 in za izrednega profesorja leta 2006. Leta 2011 je bila izvoljena za rednega profesorja za področje oftalmologije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Do januarja 2024 je v bibliografskem opusu beležila 833 zapisov s 86 izvirnimi znanstvenimi članki ter 402 citati. Sodelovala je in sodeluje pri 10 raziskovalnih ARIS projektih in 4 raziskovalnih ARIS programih in pri 15 raziskovalnih projektih v UKC Maribor, kjer je bila večinoma vodja raziskave. Prof. dr. Pahorjeva se je izpopolnjevala na številnih tujih klinikah, zlasti v Berlinu, Ulmu, Münstru in Münchnu. V letih 2002-2023 je kot predsednica organizacijskega odbora organizirala 17 domačih in mednarodnih znanstvenih srečanj in 7 podiplomskih tečajev. Bila urednik in recenzent 14 zbornikov.

Leta 2003 je bil na Fakulteti za zdravstvene vede izdan učbenik Oftalmologija (Gračner B, Pahor D), ki je še danes edini izdani učbenik za oftalmologijo v slovenskem jeziku po l. 1946 in ponatisu l. 1953 (prof. Ješe), ki še danes služi študentom predvsem zaradi slovenska izrazoslovja. Ves čas delovanja je vzpodbujala raziskovalno delo študentov in na njen predlog je bila uvedena Dekanova nagrada leta 2007 za najboljše raziskovalno delo študentov na MF UM. Bila je mentor številnim študentom, ki so prejeli Dekanovo MF UM in Perlahovo nagrado UM. Bila je mentor pri doktorskih nalogah in mentor številnim specializantom.

Od leta 2004 dalje je predsednica Habilitacijske komisije Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in od l. 2014 dalje članica Habilitacijske komisije Univerze v Mariboru. Od leta 2004 dalje je predsednica Komisije za znanstveno-raziskovalne zadeve Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in od istega leta dalje član Komisije za znanstveno-raziskovalne zadeve Univerze v Mariboru. S strani vodstva Univerze v Mariboru je bila večkrat imenovana v delovne skupine za pripravo sprememb na področju znanstveno-raziskovalnega dela in habilitacijskih meril.

Od leta 2008 je članica Senata Univerze v Mariboru. Od leta 2019 članica Statutarne komisije Univerze v Mariboru. Leta 2021 je bila imenovana za predsednico Etične komisije Univerze v Mariboru.

Od leta 2004 je predstojnica Katedre za oftalmologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in nosilka predmeta Oftalmologija in izbirnega predmeta.

Je članica mednarodno pomembnih strokovnih organizacij na področju oftalmologije. Za svoje prispevka je prejela več nagrad na kongresih Nemškega oftalmološkega združenja.

Bila je član upravnega odbora Združenja oftalmologov Slovenije od l. 2000-2008, tajnik združenja 2008-2017, predsednik 2017-2018 in podpredsednik 2018-2021. Od leta 2006 dalje je članica Strokovnega sveta za oftalmologijo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Je članica Razširjenega strokovnega kolegija za oftalmologijo pri Ministrstvu za zdravje RS od l. 2002 dalje, v tem obdobju je bila dvakrat predsednica 2006-2008 in 2016-2018.

Je ustanovni član in podpredsednik Slovenske medicinske akademije od njegove ustanovitve 2017 dalje. Leta 2011-2014 je bila s strani Vlade Republike Slovenije imenovana v Odbor RS za podelitev nagrad in priznanje za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni dejavnosti za obdobje štirih let in ponovno za obdobje 2022-2026.

Od leta 2007 dalje urednica Bibliografije visokošolskih učiteljev in raziskovalnih projektov visokošolskih učiteljev, ki so vključeni v pedagoško in raziskovalno delo na MF UM z 18 izdajami. Bibliografija izhaja enkrat letno.

Je odgovorna urednica znanstvenega časopisa Acta medico-biotechnica, katere izdajatelj je Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru od njegove ustanovitve, tj. od leta 2008 dalje. Revija izhaja dvakrat na leto in je doživela pomemben preboj pri Agenciji za znanstvenoraziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Revija je v NLM Catalogu, ki vsebuje informacije o indeksiranju MEDLINE o revijah v PubMed in drugih podatkovnih bazah NCBI, kar je pomembno za mednarodno prepoznavnost in habilitacijske postopke.

Uredništvo revije Acta medico-biotechnice je leta 2012 in leta 2024 prejelo nagrado »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« Slovenske znanstvene fundacije.

Za svoje delo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in Univerzi v Mariboru je leta 2008 prejela nagrado Univerze v Mariboru za prispevek k razvoju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, leta 2010 nagrado prof. dr. Zore Janžekovič za vzorno delo na področju sodelovanja s študenti v procesu poučevanja na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in leta 2012 nagrado prof. dr. Edvarda Glaserja k finančnemu prispevku na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.

Red. prof. dr. Breda Pečovnik Balon, dr. med., je bila prodekanja za mednarodno sodelovanje na Medicinski fakulteti UM od leta 2007 do2014, predstojnica Katedre za interno medicino(2011 do 2022).

Na ljubljanski medicinski fakulteti je zaključila študij leta 1979, leta 1988 je opravila specialistični izpit iz interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v Zagrebu je leta 1994 zagovarjala magisterij, leta 1999 pa še doktorat.

Od leta 2010 je redna profesorica za področje interne medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru. Leta 2016 ji je Univerza v Mariboru podelila naziv emeritus – zaslužna profesorica.

Izobraževala se je tudi v Angliji (Royal Victoria Infirmary Hospital, Newcastle Upon Tyne in The Royal Hospital NHS Trust, London), Avstriji (Medizinische Universitaetsklinik Graz) ter Hrvaški (Medicinska fakulteta Zagreb).

V Splošni bolnišnici oziroma UKC Maribor je bila zaposlena od leta 1983 do upokojitve 2012. Najprej kot specializantka in nato kot specialistka interne medicine. Njeno delovno mesto je bilo na Oddelku za nefrologijo, kjer je bila tudi predstojnica od 1999 do 2011.

Prizadevala si je, da bi bilo njeno delo in delo na Oddelku za nefrologijo nasploh strokovno dobro. V zvezi s tem je skrbela, da so se vsi zaposleni strokovno izpopolnjevali. Tudi sama se je aktivno udeleževala številnih strokovnih srečanj doma in po svetu.

Uvedla je zdravljenje s peritonealno dializo v UKC Maribor.

Znanstvenoraziskovalno jo je zanimalo predvsem področje sekundarnega hiperparatireoidizma pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo. Na tem področju je uvedla nove diagnostične metode. Edina je v UKC Maribor opravljala kostno biopsijo, ki je potrebna za natančno postavitev diagnoze kostne bolezni v sklopu ledvičnih bolezni.

Začela je proučevati vpliv vitamina D na razvoj ledvičnih in kasneje tudi drugih bolezni. Sodelovala je v šestih raziskovalnih projektih. V obdobju 2009-2012 je bila vodja projekta z nazivom Kalcifikacije koronarnih arterij in ateroskleroza pri bolnikih zdravljenih s kronično hemodializo, v obdobju 2008-2011 je sodelovala v raziskovalnem projektu Ocena glomerulne filtracije – primerjava in pomen različnih označevalcev, v obdobju 2007-2009 je sodelovala v raziskovalnem projektu Kronična ledvična odpoved – nov dejavnik tveganja za možgansko kap, v obdobju 2004-2006 je sodelovala v raziskovalnem projektu Vloga dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni pri dializnih bolnikih, v obdobju 1998-2001 je sodelovala v raziskovalnem projektu Preprečevanje zapletov in kakovostnejša oskrba hemodializnih bolnikov.

V bibliografskem opusu ima 342 zapisov v COBISS-u, 40 izvirnih znanstvenih člankov objavljenih v revijah s faktorjem vpliva(IF). Je recenzentka v uglednih tujih revijah kot so American Journal of Nephrology, Therapeutic Apheresis and Dialysis, European Journal of Internal Medicine, Nephron, Renal Failure, Kidney and Blood pressure Research, Clinical drug investigations.

Bila je mentor številnim študentom, pripravnikom in specializantom ter doktorandom.

V študijskem letu 2023/24 je bila uvrščena med 10% najvišje ocenjenih predavateljev Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.

V pedagoški proces na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru je bila vključena od začetka in sicer kot senatorka, prodekanja za mednarodno sodelovanje ter sonosilka predmeta Interna medicina s propedevtiko in nosilka predmeta Interna medicina- delo ob bolniku ter izbirnega predmeta. Bila je predstojnica Katedre za interno medicino (2011 do 2022) in koordinatorica za ERASMUS + na MF UM. Bila je predsednica Komisije za mednarodno sodelovanje MF UM (2008 do 2016) in je še vedno član le te komisije. Bila je tudi član Komisije za študijske zadeve (2004 do 2022).

Še vedno je nadzorni zdravnik pri Zdravniški zbornici Slovenije in strokovnjak NAKVISa (od leta 2019) ter član Medicinske akademije Slovenije (od leta 2022).

2010 je prejela je srebrni znak Univerze v Mariboru in leta 2024 je prejela naslov zaslužni profesor Univerze v Mariboru.