Logotip Medicinske fakultete, Univerze v Mariboru
   
  

 
Logotip financiranja EULogotip Ministrva za visoko šolstvo, znanost in inovacijeLogotip NOO
Logotip Univerze v Mariboru

NOO Moduli/delavnice


Zelena in digitalna biomedicinska znanja za interdisciplinarno medfakultetno do-izobraževanje študentov ter zaposlenih v biotehnoloških/biomedicinskih podjetjih ali zdravstvu, z namenom učinkovitejšega vključevanja v trg dela
Št. Pogodbe C3330-22-953012 z dne 23. 12. 2022; št. NRP 3330-22-3525
Koordinatorja pilotnega projekta: red. prof. dr. Uroš Potočnik in doc. Helena Sabina Čelešnik, PhD (ZDA)
Obdobje izvajanja projekta: 1. 1. 2023 – 31. 12. 2025

Vsebinski opis projekta:
Projekt izvaja Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru v obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2025. Hiter razvoj novih biomedicinskih tehnologij, kot so multi-omske tehnologije ter in vitro modeli, igra ključno vlogo pri konkurenčnosti v farmacevtski industriji, biotehnološki industriji, v kliničnih laboratorijih, in javnozdravstvenih ustanovah. Nekatere tehnologije, na primer sekvenciranje naslednje generacije, gensko testiranje ter farmakološki testi, postajajo del rutinskega dela in (pred)klinične diagnostike, vendar njihova uporaba zahteva interdisciplinarno dousposabljanje zaposlenih, čemur javne ustanove ter podjetja le s težavo sledijo. Pri uporabi sekvenciranja naslednje generacije in drugih multi-omskih tehnologij, ki generirajo ogromno število podatkov, se uporabljajo nove aplikacije in orodja, za katera so potrebna dopolnilna usposabljanja na področju bioinformatike. Interdisciplinarna znanja so nujna tudi za vzpostavitev in delovanje sodobnih biotehnoloških in biomedicinskih podjetij. Le-ta ob učinkovitem obvladovanju tveganj in preprečevanju nesreč znatno manj obremenjujejo okolje kot težka industrija in so pomembna za zeleni prehod. Vse to zahteva vrhunska znanja in kompetence (npr. usposobljenost za varnost pri delu z gensko spremenjeni organizmi, obvladovanje biološke varnosti) ter sledenje ustrezni zakonodaji (npr. farmakovigilanca).
Zaradi vsega naštetega se pojavlja vse večje povpraševanje po dousposabljanju zaposlenih. Vse bolj opažamo tudi potrebo na nivoju visokošolskih programov s področja znanosti in življenjskih ved. Ti so velikokrat (pre)ozko usmerjeni na izbrano študijsko smer (npr. kemija, računalništvo), ne podajajo pa znanj z interdisciplinarnega vidika. Tako se pojavlja vse večji interes, da se preko vseživljenjskega učenja in mikrodokazil, kakršna bodo ponujena tekom projekta na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, pridobijo veščine, znanja in kompetence, ki so potrebne v primeru zaposlitve na širšem interdisciplinarnem področju.

Projektna skupina
Center za humano genetiko in farmakogenomiko Medicinske fakultete Univerze v Mariboru:
dr. Uroš Potočnik
Anja Bizjak
dr. Helena Sabina Čelešnik
dr. Boris Gole
dr. Larisa Goričan
dr. Gregor Jezernik

Inštitut za biomedicinske vede Medicinske fakultete Univerze v Mariboru:
dr. Uroš Maver
dr. Lidija Gradišnik
dr. Jan Rožanc
dr. Boštjan Vihar
dr. Tanja Zidarič

Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru:
dr. Andraž Stožer
dr. Lidija Križančić Bombek
dr. Jurij Dolenšek
dr. Jasmina Kerčmar
dr. Maša Skelin Klemen
Jan Kopecky
Eva Paradiž Leitgeb
dr. Viljem Pohorec
Nika Polšak
dr. Simon Sedej

Tutorstvo medicine Medicinske fakultete Univerze v Mariboru:
Jan Bitežnik

Financiranje
Pilotni projekt »Zelena in digitalna biomedicinska znanja za interdisciplinarno medfakultetno do-izobraževanje študentov ter zaposlenih v biotehnoloških/biomedicinskih podjetjih ali zdravstvu, z namenom učinkovitejšega vključevanja v trg dela« financira Evropska unija – NextGenerationEU in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

O NextGenerationEU (https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/o-nacrtu-za-okrevanje-in-odpornost/)
Voditelji držav članic Evropske unije so 21. julija 2020 dosegli dogovor glede obsežnega svežnja sredstev za obnovo Evrope. Večletni finančni okvir do leta 2027 so izdatno povečali s 750 milijardami evrov (v cenah iz leta 2018) vrednim svežnjem sredstev za okrevanje NextGenerationEU. Gre za začasni instrument, s katerim bodo države članice okrepile svoja gospodarstva in družbene sisteme ter s tem skupaj ustvarjale Evropo, v kakršni želimo živeti.
Mehanizem za okrevanje in odpornost je osrednji del svežnja NextGenerationEU, ki ga sestavljajo še pobuda React-EU (dodatna kohezijska sredstva za programsko obdobje 2014¬-2020) in dodatna sredstva za druge evropske programe ali sklade, kot so Obzorje 2020, InvestEU, razvoj podeželja in Sklad za pravični prehod.
Razvojna področja
Slovenija bo evropska sredstva za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko.
Slovenski NOO predvideva izvedbo 34 reform in 52 naložb na štirih stebrih:
-    zeleni prehod;
-    digitalna preobrazba;
-    pametna, trajnostna in vključujoča rast;
-    zdravstvo in socialna varnost.

Delavnice
Osnove biološke varnosti
Bioinformatika in biostatistika
Digitalizacija biobank
Biokemija in laboratorijska diagnostika
Uporaba celičnih linij
Metode v molekularni biologiji
Uporaba proteinov v biotehnologiji in biomedicini
Aplikacije genske tehnologije