Navodila in informacije

/

Splošna določila razpisa, razpisno besedilo in tabela z vpisnimi mesti so objavljeni na naslednjih povezavah:

Kandidati/-ke morajo prijavo za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru oddati elektronsko, in sicer preko spletnega portala eVŠ.

Državljani Republike Slovenije in državljani držav članic Evropske Unije PRVI PRIJAVNI ROK: od 31. marca do 5. septembra 2025

Slovenci brez slovenskega državljanstva in državljani držav nečlanic Evropske Unije – TUJCI PRVI PRIJAVNI ROK: od 31. marca do 30. maja 2025

Več o prijavnih rokih, načinu prijave, dokazilih in rokih za oddajo dokazil, številu razpisanih mest, izbirnem postopku, omejitvi vpisa, vpisu po merilih za prehode, postopku priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, šolnini in roku za vpis najdete tukaj.

Informativni dan na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru bo za podiplomski doktorski študijski program Biomedicinska tehnologija (3. stopnja, izredni študij) potekal v četrtek, 15. maja 2025, ob 15.00, v predavalnici 1N6 (1. nadstropje) na MF UM, Taborska 8, 2000 Maribor. Za več informacij pošljite e-sporočilo na jasmina.bedrac@um.si​.

Za vpis na podiplomski študijski program Biomedicinska tehnologija so zahtevani sledeči pogoji za vpis.

Skladno s pogoji za vpis v študijski program 3. stopnje Biomedicinska tehnologija morajo kandidati, ki niso s področja medicine (splošna ali dentalna medicina), farmacije ali veterine, predhodno opraviti sprejemni izpit, ki sestoji iz naslednjih predmetov: Biokemija, Molekularna biologija, Farmakologija, Biofizika.

Če bo število prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis, navedene v razpisnem besedilu presegalo število razpisanih mest, se šteje, da je sprejeta omejitev vpisa na število razpisanih vpisnih mest in bodo kandidati, izbrani z izbirnim postopkom.

Več o sprejemnem/izbirnem izpitu za štud. leto 2025-26.

Kandidati, ki bodo sprejeti v 1. ali višji letnik podiplomskega študijskega programa Biomedicinska tehnologija, bodo obvestilo o vpisu prejeli na elektronski naslov, ki so ga podali ob prijavi, in po navadni pošti, po kateri bo poslana tudi ostala vpisna dokumentacija.

Doktorski študijski program

 

PRVI VPIS V PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOMEDICINSKA TEHNOLOGIJA v štud. letu 2025/2026

Kandidati, ki bodo sprejeti v 1. ali višji letnik podiplomskega študijskega programa Biomedicinska tehnologija, bodo obvestilo o vpisu, skupaj z vso vpisno dokumentacijo in navodili za vpis, prejeli na dom in/ali po elektronski pošti, ki so jo navedli ob prijavi.

Vpis za kandidate iz prvega prijavnega roka mora biti opravljen najkasneje do 17. septembra 2025.

IRD 1 in IRD 2 s seminarjem

Učni enoti Individualno raziskovalno delo 1 (IRD 1) in Individualno delo 2 s seminarjem (IRD 2 s seminarjem) se zaključita s predstavitvijo seminarja oz. seminarske naloge. Po opravljeni predstavitvi in oddani dokumentaciji v Referat za podiplomski študij se študentu IRD 1 zaključi z »opravljeno«, IRD 2 s seminarjem pa z oceno. Študent se za nobeno od učnih enot ne prijavi na izpitni rok.

Namen IRD 2 s seminarjem je v pisni obliki predstaviti vsebino, ki jo bo študent obravnaval med svojim raziskovalnim delom. Vsebina seminarja lahko predstavlja pregled področja ali predlog raziskovalne naloge. Pri pripravi seminarja študent sodeluje s potencialnim mentorjem/tutorjem, ki mora biti habilitiran visokošolski učitelj s področja obravnave teme. Na predstavitvi seminarja pa je prisoten tudi moderator, ki moderira predstavitev in seminar na koncu oceni. Moderator mora biti prav tako habilitiran visokošolski učitelj s področja teme. Pri oceni seminarja, ki vključuje pisni izdelek in predstavitev, še zlasti skrbno oceni elemente, ki so navedeni v Vprašalniku za ocenjevanje Individualnega raziskovalnega dela 2 s seminarjem.

Najkasneje 10 dni pred predvideno predstavitvijo je potrebno obrazec Prijava in seminar v pisni obliki oddati v Tajništvo MF UM, Taborska 8, Maribor. Študent se predhodno dogovori o točnem terminu predstavitve seminarja s potencialnim mentorjem in moderatorjem. Če potrebuje prostor za predstavitev na MF UM, se predhodno dogovori tudi o rezervaciji prostora z Referatom za podiplomski študij.

Upoštevati je treba, da sta opravljena IRD 1 in IRD 2 s seminarjem pogoj za vpis v 2. letnik, zato je treba predstavitev seminarja izpeljati še pred vpisom v 2. letnik oz. najpozneje do sredine septembra.

Kandidat lahko odda prijavo teme, ko ima opravljene VSE obveznosti prvega in drugega letnika. Ko kandidat odda prijavo teme, se s tem zaključi obveznost IRD 3 in 4, zato je potrebno ob oddaji prijave teme priložiti podpisan obrazec Izjava IRD 3 in 4 (angl.), ki jo podpiše potencialni mentor. V primeru, da ima kandidat tudi somentorja, mora tudi somentor podpisati navedeno izjavo.

Vpis v tretji letnik mora biti zaključen do 30. 9. tekočega leta, zato je potrebno oddati prijavo teme PRAVOČASNO – priporočamo do 15. 9. tekočega leta. Kandidat prijavi temo doktorske dispozicije skladno s Pravilnikom o doktorskem študiju na Univerzi v Mariboru vključno s spremembami in dopolnitvami (angl.).

Dokumentacija, potrebna za oddajo prijave teme:

Vljudno prosimo, da obrazce izpolnjujete elektronsko, natisnjene in podpisane, skupaj dispozicijo doktorske disertacije oddate oz. pošljete na naslov: Medicinska fakulteta UM, Referat - za podiplomski študij, Taborska 8, 2000 Maribor. Oddati je potrebno en tiskan izvod in vso dokumentacijo v pdf obliki posredovati tudi po e-pošti na naslov jasmina.bedrac@um.si.

Kdo je lahko mentor/somentor?

Mentor/somentor je lahko:

  • posameznik, ki ima veljaven naziv visokošolskega učitelja ali znanstvenega delavca;
  • je znanstveno aktiven, kar izkazuje z ustrezno znanstveno bibliografijo v zadnjih petih letih, in sicer na ožjem področju teme dr. disertacije;
  • lahko doktorskemu študentu zagotovi raziskovalne kapacitete;
  • je zaposlen ali v pogodbenem razmerju na UM;
  • istočasno še ni potrjen mentor 5 študentom za pridobitev doktorata znanosti.

V posebej utemeljenih primerih je lahko mentor tudi priznani raziskovalec z druge institucije, pri čemer mora izkazovati primerljivo znanstveno aktivnost za posamezno znanstveno področje.

Somentorstvo je možno, kadar gre za interdisciplinarno temo, v primeru prvega mentorstva, kadar je mentor z druge institucije ali v drugih utemeljenih primerih. Za somentorje veljajo enaki pogoji kot za mentorje, razen pogojev 4. in 5. zgoraj navedenih alinej.

Kaj mora zajemati dispozicija doktorske disertacije:

Dispozicija doktorske disertacije poleg predloga naslova teme doktorske disertacije zajema:

1. Opredelitev problema. V opredelitvi problema se navede kratek, splošno razumljiv uvod v področje znanstvenoraziskovalnega dela, trenutno stanje znanja oz. raziskav (t.i. state-of-the-art) na znanstvenoraziskovalnem področju, neposredno povezanim s predlagano temo (obvezno s sklici na vso relevantno znanstvenoraziskovalno literaturo).

2. Cilji doktorske disertacije.
2.1. Teza doktorske disertacije.
2.2. Pričakovani izvirni znanstveni prispevki.

3. Predpostavke in morebitne omejitve.

4. Predvidene metode raziskovanja.

5. Predvidena poglavja in podpoglavja. Pod ali nad navedeno strukturo naj bo zapisano, katera poglavja (podpoglavja) bodo podala nova znanstvenoraziskovalna dognanja kandidata.

6. Osnovno literaturo. V prejšnjih poglavjih dispozicije se je treba sklicevati na vse tukaj navedene vire.

7. Analizo izvirnosti teme. Priporočila za analizo virov in utemeljitev izvirnosti doktorske disertacije (slov., angl.)
7.1. Utemeljitev izvirnosti teme.
7.2. Informacija o opravljenih poizvedbah
 (v bazah doktorskih disertacij, bazah patentov ter ustreznih primarnih in sekundarnih bazah znanstvenih objav). Poizvedbe v bazi WoS so obvezne. Točka 7 se oblikuje še dodatno v novem dokumentu, z naslovom. Pri pripravi vloge (poizvedb) lahko kandidat glede bibliografije sodeluje s knjižnico (bibliotekarjem).

Dodatna priporočila za pripravo prijave teme

  • Naslov doktorske disertacije naj natančno odraža dejansko vsebino dela, naj bo čim krajši, brez okrajšav ter terminološko in pravopisno ustrezen.
  • Predvsem 1., 2., 3. in 4. točka dispozicije naj bodo zapisane strnjeno, kratko in jedrnato.
  • Iz dispozicije mora izhajati odgovor na vprašanje, ali predložena tema in vprašanja, ki jih študent namerava obravnavati v disertaciji, dajejo študentu dovolj možnosti za samostojen in izviren prispevek doktorske disertacije k razvoju ustreznega znanstvenoraziskovalnega področja na svetovnem nivoju.
  • Točka 7.2 mora za opravljeno poizvedbo vsebovati še primerjavo med obstoječimi raziskavami (3-5 najbolj podobnimi) in novo raziskavo. Pripravite jo tako, da za vsako obstoječo raziskavo, s katero je narejena primerjava, navedete naslednje podatke:
    • Naslov obstoječega članka:
    • Avtorji članka:
    • Članek objavljen v:
    • Kratek povzetek članka:
    • Analiza z utemeljitvijo različnosti (primerjava obstoječe ter nove raziskave):
  • Dispozicija doktorske disertacije mora biti zapisana jezikovno in pravopisno pravilno.
  • Obseg dispozicije je največ 20 strani od 1. do vključno 4. poglavja pri velikosti pisave 11 pt, enojnem razmiku vrstic in robovih 2,5 cm na vseh straneh, vključujoč morebitne grafe in slike. Vloge za potrditev teme doktorske disertacije, ki bodo vključevale dispozicije, potrjene na senatih članic, v katerih ne bodo upoštevana ta navodila, bodo vrnjene kandidatom v dopolnitev.

V kolikor je kandidat pisno pozvan k dopolnitvi prijave teme, mora čistopis dopolnjene dispozicije in verzijo z vidnimi popravki oddati v navedenem roku v elektronski obliki na e-naslov jasmina.bedrac@um.si (pri popravkih je potrebno obvezno uporabiti funkcijo »sledi spremembam«).

Podatki v analizi o izvirnosti teme (poizvedbe) ob pričetku postopka potrditve teme ne smejo biti starejši od 6 mesecev, zato je potrebno pred oddajo dopolnitve preveriti, če je smiselno hkrati osvežiti tudi poizvedbe. Pri poizvedbah mora biti navedeno, kdaj in kje so bile opravljene oz. ali jih je opravil kandidat sam. V primeru, da kandidat opravi nove poizvedbe in jih vključi v dopolnjeno dispozicijo, je potrebno poslati v elektronski obliki tudi nov dokument »Poizvedbe«.

Ob dopolnitvi teme mora kandidat oddati tudi soglasje mentorja/somentorja k dopolnjeni prijavi teme (slov., angl.).

V kolikor pride do sprememb v naslovu prijavljene teme, je hkrati z dopolnitvami potrebno oddati tudi nove obrazce za mentorja, somentorja (poglavje PRIJAVA TEME).

Kandidatu je s sklepom Senata Univerze v Mariboru potrjena tema in mentor/somentor ter določen rok oddaje doktorske disertacije. V kolikor kandidat ne predloži doktorske disertacije v roku, določene s sklepom o potrditvi teme in pred iztekom roka ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme.

IZDELAVA DOKTORSKE DISERTACIJE V OBLIKI OBJAVLJENIH ZNASTVENIH DEL – SKANDINAVSKI MODEL

V skladu S Pravilnikom o doktorskem študiju na Univerzi v Mariboru, lahko doktorski študent izjemoma izdela in odda doktorsko disertacijo tudi v obliki objavljenih znanstvenih del v mednarodno priznanih revijah, ki predstavljajo zaokroženo celoto (skandinavski model), kar na osnovi ustrezne utemeljitve kandidata in po predhodni odobritvi senata članice odobri Senat UM.

Senat Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je glede izdelave in oddaje doktorske disertacije po skandinavskem modelu na svoji 4. redni seji, z dne 17. 3. 2025, sprejel naslednja navodila:

Doktorski študent na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru lahko zaključi študij po skandinavskem modelu v kolikor:

  • Objavi vsaj 3 izvirne znanstvene članke (tipologija 1.01). Štejejo tudi članki, ki so sprejeti v objavo s predložitvijo potrdila uredništva ter hkrati soglasja urednika za ponovno objavo.
  • Doktorski študent mora biti edini prvi avtor obveznih treh člankov (tipologija 1.01).
  • Eden od obveznih treh člankov se lahko nadomesti s člankom z deljenim prvim avtorstvom, vendar mora biti ta članek objavljen v reviji A`` po tipologiji SICRIS.
  • Članki morajo biti objavljeni v revijah s faktorjem vpliva JCR, ki po vrednosti faktorja vpliva sodijo v zgornje tri četrtine kakovosti.
  • Članki moraj biti vsebinsko povezani med seboj, hkrati pa morajo nasloviti vse zastavljene hipoteze prijavljene teme doktorske dispozicije.
  • Doktorski študent mora razen objavljenih člankov v doktorsko disertacijo vključiti še uvod, daljši povzetek člankov, zaključek in po potrebi tudi vmesno besedilo.

Doktorski študent naslovi prošnjo za izdelavo doktorske disertacije po skandinavskem modelu z utemeljitvijo in dokazili na Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Po obravnavi na Komisiji za znanstvenoraziskovalne zadeve, prošnjo obravnava tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. V primeru potrditve se prošnja posreduje v nadaljnjo obravnavo in potrditev Senatu Univerze v Mariboru.

 

Doktorski študent mora najpozneje v štirih letih od dneva, ko je bila na Senatu UM potrjena njegova tema doktorske disertacije, v referatu MFUM oddati izdelano doktorsko disertacijo skupaj s poročilom o preverjanju podobnosti z drugimi deli in podpisano izjavo mentorja (in somentorja) o ustreznosti doktorske disertacije in ustreznosti objav izsledkov iz doktorske disertacije.

Doktorski študent mora imeti pred oddajo doktorske disertacije vsaj eno objavo iz doktorskega dela, pri kateri je prvi avtor. Za relevantno objavo štejejo znanstveni članki, objavljeni v revijah s faktorjem vpliva JCR, ki po vrednosti faktorja vpliva sodijo v zgornje tri četrtine kakovosti, in patenti s popolnim preizkusom.

Kandidat pripravi doktorsko disertacijo skladno s Pravilnikom o doktorskem študiju na UM vključno s spremembami in dopolnitvami. Oblika doktorske disertacije je predpisana in določena v Prilogi 5 navedenega pravilnika, ob tem je potrebno upoštevati splošna navodila celostne grafične podobe UM. Pred oddajo tiskane verzije predloga doktorske disertacije kandidat le-to posreduje v tehnični pregled v referat (po e-pošti na jasmina.bedrac@um.si).

Predloga za pripravo doktorske naloge

Skupne usmeritve za pripravo zaključnih del na UM

POMEMBNO! Ko je zaključno delo pripravljeno in potrjeno s tehničnega vidika s strani referata, ga kandidat odda v digitalno knjižnico Univerze v Mariboru (DKUM), kjer se med drugim preveri tudi podobnost zaključnega dela z drugimi deli. Kandidat mora poročilo o preverjanju podobnosti z drugimi deli dostaviti v referat skupaj z oddajo predloga doktorske disertacije. Navodila o pripravi in oddaji elektronskih zaključnih del ter o preverjanju podobnosti zaključnega dela z drugimi deli Kandidat predloži izdelan predlog doktorske disertacije v Referatu za študijske zadeve (praviloma v 4 mehko vezanih izvodih, v kolikor ima kandidat somentorja v 5 izvodih). V predlogu doktorske disertacije na koncu naloge kandidat doda tudi Prilogo 4 – izjavo o avtorstvu in istovetnosti tiskane in elektronske oblike doktorske disertacije doktorskega študenta. Obvezna priloga pri oddaji je tudi Izjava mentorja/somentorja o ustreznosti doktorske disertacije Priloga 6 – mentor, Priloga 6 – somentor.

V kolikor je v postopku ocene doktorske disertacije ugotovljeno, da je potrebno doktorsko disertacijo dopolniti oziroma popraviti, je potrebno novo verzijo ponovno naložiti v DKUM in izvesti preverjanje podobnosti z drugimi deli ter priložiti novo poročilo. Prav tako je potrebno priložiti nove verzije doktorske disertacije ter Izjavo mentorja/somentorja o ustreznosti dopolnitve doktorske disertacije.

Doktorand je dolžan najkasneje v roku 14 dni po uspešnem zagovoru v referat MFUM oddati 5 trdo vezanih izvodov doktorske disertacije ter elektronsko obliko doktorske disertacije za objavo v DKUM.

Doktorand hkrati odda tudi izjavo o avtorstvu in istovetnosti tiskane in elektronske oblike doktorske disertacije in izjavo o objavi osebnih podatkov (priloga 4). Izjava o avtorstvu in istovetnosti tiskane in elektronske oblike doktorske disertacije se veže v tiskani izvod doktorske disertacije.

Študenti s posebnim statusom

Nekateri študenti se srečujejo s posebnimi okoliščinami ali obremenitvami, ki preprečujejo ali ovirajo njihovo polno in učinkovito vključevanje ter sodelovanje v študijskem procesu. Za pridobitev potrebnih znanj in kompetenc ter uspešen zaključek študija so takšni študenti upravičeni do prilagojenih pogojev za izobraževanje.

V skladu s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o študentih s posebnim statusom so na Univerzi v Mariboru naslednje vrste oz. kategorije študentov s posebnim statusom:

  • študenti vrhunski športniki,
  • študenti priznani umetniki,
  • dolgotrajno bolni študenti,
  • študenti invalidi,
  • študenti funkcionarji (prorektor študent, prodekani študenti in sekretar Študentskega sveta Univerze v Mariboru),
  • drugi študenti, ki zaradi posebnih okoliščin potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje (npr. izjemne socialne in družinske okoliščine, udeležba na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, vključenost v pomembne raziskovalne projekte idr.).

Vlogo za pridobitev posebnega statusa za študente invalide oz. Vlogo za pridobitev posebnega statusa za ostale kategorije vloži študent praviloma ob vpisu v prvi letnik, višji letnik ali absolventsko leto za tekoče študijsko leto, in sicer v Tajništvu MFUM, Taborska 8, Maribor. Študent k vlogi za pridobitev posebnega statusa priloži ustrezna dokazila glede na to, za katere vrste poseben status prosi. Skladno s sklepom Senata MFUM z dne 20. 10. 2014 dokazila, ki jih prilaga študent k vlogi, ne smejo biti starejša od enega leta. Vlogi je prav tako potrebno priložiti potrdilo o plačilu stroškov za izdajo sklepa, ki jih študent plača skladno z navodili o plačilu.

Koordinator za študente s statusom športnika/trenerja je Petra Mohorko (e-pošta: petra.mohorko@um.si; tel.: 02 23 45 881).

PRAVILNIKI

Celotno zbirko pravilnikov, ki so pomembni za študente, najdete v dokumentnem središču UM.

SKLEPI

Stroški študija

Kandidati za študij morajo skladno z Navodili o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Mariboru ob vpisu v dodiplomske in podiplomske študijske programe na Univerzi v Mariboru poravnati šolnino, vpisne stroške in/ali druge prispevke za študij po študijskih programih z javno veljavnostjo, ki jih potrdi Upravni odbor Univerze v Mariboru in določi v ceniku storitev za naslednje študijsko leto.

Računi se izstavljajo po opravljeni storitvi (vpisu, izpitu, komisijskem izpitu itd.) in ga študentje prejmejo na dom.

Študenti predhodno plačujejo samo stroške izdaje sklepa Komisije za študijske zadeve MFUM, z naslednjimi podatki:

  • namen plačila: izdaja sklepa
  • naziv prejemnika: MF UM, Taborska 8, 2000 Maribor
  • št. računa: 01100 – 6000008753
  • sklic: 00 vpisna številka

Splošni pogoji plačevanja šolnin in drugih prispevkov za študij na Univerzi v Mariboru

Cenik storitev za študijsko leto 2024/25 (izvleček iz cenika za študijsko leto 2024/25)

Cenik storitev za študijsko leto 2025/26 (izvleček iz cenika za študijsko leto 2025/26)

 

 

 

Vprašanja in odgovori

Izpitni roki za tekoče študijsko leto so javno objavljeni na spletnih straneh Akademskega informacijskega podsistema (AIPS) Univerze v Mariboru. Skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM in njegovimi spremembami se seznam izpitnih rokov v celotnem študijskem letu objavi najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto.

Izpitni rezultati so objavljeni na spletni strani AIPS. Do svojih rezultatov študenti dostopate z uporabniškim imenom in geslom za AIPS.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik. Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve članice univerze študentu, ki je:

  1. redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in
  2. opravil obveznosti vpisanega letnika v obsegu vsaj 30 ECTS.

Za ponavljanje se šteje tudi, če študent spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve študijskih obveznosti po prejšnjem programu ali prejšnji smeri.

Študenti, ki so izpolnili vse s študijskim programom določene obveznosti, napredujejo v naslednji letnik.

Izjemno napredovanje:
Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, določenih za napredovanje v višji letnik, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik. Takšen vpis se lahko odobri študentu, ki obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov ter je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, če je pričakovati, da bo izpolnil ostale obveznosti. Članica lahko v študijskem programu izmed obveznosti, ki so določene kot pogoj za napredovanje v višji letnik, določi obveznosti, brez katerih izjemno napredovanje ni mogoče, četudi je študent zbral več kot 30 ECTS točk, vendar v obsegu ECTS, ki je manjši, kot je določen za napredovanje po prvem odstavku tega člena.

Po prekinitvi (pavziranju) mora študent za vpis v višji letnik izpolnjevati vpisne pogoje, ki veljajo za letnik in študijsko leto, v katerega se vpisuje. V primeru večjih sprememb študijskega programa*, mora študent v času prekinitve (pavziranja) opraviti morebitne spremenjene ali nove obveznosti, skladno s spremenjenim študijskim programom, saj mora za vpis v višji letnik izpolnjevati pogoje, ki veljajo za generacijo, s katero se vpisuje. Za določitev spremenjenih ali novih obveznosti, študent odda vlogo na Komisijo za študijske zadeve MF UM (KŠZ MF UM), pred začetkom študijskega leta, v katerem bo obveznosti opravljal, izvedba predmeta z izpitom pa se mu zaračuna skladno z veljavnim cenikom Univerze v Mariboru.

V času prekinitve lahko študent opravlja tudi vse izpite, ki jih v dosedanjem študiju še ni opravil. Že opravljeni izpiti, ki jih v morebitnem spremenjenem študijskem programu (v katerega se bo vpisal po prekinitvi) več ni, se mu po vpisu v višji letnik priznajo kot dodatno opravljeni predmeti.

Za podaljšanje študentskih storitev v času pavziranja si preberite navodila v razdelku »Študenti brez statusa študenta - podaljšanje veljavnosti študentskih storitev«.

*Študijski program Biomedicinska tehnologija je bil spremenjen z vpisno generacijo v štud. letu 2019/2020.

Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa*, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.

Na prošnjo študenta bo Komisija za študijske zadeve MF UM (KŠZ MF UM) pregledala morebitne spremembe študijskega programa, in če iz sprememb izhaja, da bi moral študent opraviti še kakšne študijske obveznosti, mu skladno s 122. členom Statuta Univerze v Mariboru določi dodatne študijske obveznosti. Študent mora oddati tudi novo prijavo teme doktorske disertacije. Postopek prijave nove teme doktorske disertacije teče po Pravilniku o doktorskem študiju na UM št. 012/2018/1, s spremembami in dopolnitvami.

Izvedba dodatnih obveznosti – izvedba predmeta z izpitom, se mu zaračuna skladno z veljavnim cenikom Univerze v Mariboru.

Navedeno določilo na doktorskem študiju ne velja v času veljavnosti teme doktorske disertacije.

*Študijski program Biomedicinska tehnologija je bil spremenjen z vpisno generacijo v štud. letu 2019/2020.

Skladno s 30. členom Pravilnika o doktorskem študiju na Univerzi v Mariboru št: 012/2018/1 (s spremembami in dopolnitvami) mora študent najkasneje v štirih letih od dneva, ko je bila na Senatu UM potrjena tema doktorske disertacije, v pristojni referat članice oddati izdelano doktorsko disertacijo. Senat članice lahko doktorskemu študentu (iz opravičljivih razlogov) enkrat podaljša rok za oddajo doktorske disertacije, in sicer za največ eno leto, razen če je imel v času veljavnosti teme podaljšanje ali mirovanje statusa študenta zaradi materinstva ali bolezni, ki je neprekinjeno trajala najmanj tri mesece. V tem primeru se lahko rok za oddajo dodatno podaljša še za čas mirovanja statusa. Študent mora pred potekom roka na senat članice nasloviti prošnjo za podaljšanje roka.

Če doktorski študent ne predloži doktorske disertacije v roku, določenem v sklepu o potrditvi teme, in pred iztekom roka ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme. Doktorskemu študentu se izda sklep o zaustavitvi postopka, isto temo pa je možno odobriti drugemu študentu. Študent, ki želi nadaljevati z izdelavo doktorske disertacije, mora oddati prijavo za novo temo doktorske disertacije.

V kolikor se študent v tekočem študijskem letu ne vpiše, se mu s tem onemogoči dostop do študentskih storitev, ki jih omogoča AIPS.
V primeru, da jih v času pavziranja želite koristiti, je potrebno, da v referat MF dostavite Vlogo za podaljšanje študentskih storitev za študente brez statusa in originalno podpisano izjavo v zvezi z varovanjem osebnih podatkov študentov brez statusa študenta skladno z GDPR.
Po prejemu prošnje se vam bo veljavnost storitev podaljšala do 15. 10. naslednjega študijskega leta. Podaljšanje študentskih storitev se za študente brez statusa zaračuna skladno z veljavnim cenikom UM, pod postavko Prispevek za podaljšanje veljavnosti študentskih storitev za osebe brez statusa.
Študent po oddaji vloge prejme račun na domač naslov.

Priznavanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti poteka v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih UM št. 012-2019-2. Kandidatom se skladno z navedenim pravilnikom lahko priznajo:

  • že pridobljeno znanje in spretnosti, ovrednotene s kreditnimi točkami, iz drugih študijskih programov (iste ravni izobraževanja), ki so jih kandidati pridobili v okviru vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih institucij,
  • znanja in spretnosti, pridobljene z različnimi formalnimi programi in neformalnimi izobraževalnimi aktivnostmi,
  • znanja in spretnosti, pridobljene z delom, samoizobraževanjem ali priložnostnim učenjem.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki vloži vlogo z ustreznimi prilogami oz. dokazili, naslovljeno na: Komisija za študijske zadeve MF UM, Taborska 8, 2000 Maribor, najkasneje do 20. avgusta tekočega študijskega leta.

Stroške postopka ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti/postopka za priznavanje in uveljavljanje študijskih obveznosti plačajo kandidati na podlagi tarifnega dela Cenika UM.

Povprečna ocena študija se izračunava kot seštevek povprečnih ocen vseh učnih enot deljenih s številom učnih enot.

Način izračunavanja velja od 1.10.2008.

Skladno s sklepom Senata MFUM z dne 16. 3. 2015 lahko študent najkasneje do 10. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet.

Prošnja za menjavo izbirnega predmeta se odda v Tajništvu MFUM, Taborska 8, Maribor. Kasnejše menjave niso več mogoče.

K prošnji za menjavo izbirnega predmeta je treba priložiti potrdilo o plačilu stroškov za izdajo sklepa, skladno z Navodili o plačevanju (podatki za plačilo).

Študijsko literaturo si lahko izposodite v Knjižnici MFUM, ki se nahaja v pritličju fakultete. Odpiralni čas knjižnice in vse informacije najdete na spletni strani knjižnice MFUM.

Informacije o tem, kam se lahko študent obrne v primeru, ko nenadno zboli ali se poškoduje in v Mariboru nima izbranega osebnega zdravnika najdete tukaj.

V kolikor študent za izvedbo posameznega postopka ne more le-tega opraviti sam, lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku s pooblastilom.

V kolikor se želite izpisati iz fakultete, je potrebno v Referat za študentske in študijske zadeve MFUM oddati izpolnjeno Izjavo ob izpisu iz fakultete ter Potrdilo iz knjižnice o poravnanih obveznostih. Z dnem izpisa študentu preneha status študenta na MFUM in s tem vse povezane pravice in ugodnosti.

NASLOV
Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Maribor,
Taborska ulica 8, 2000 Maribor

T:  +386 (2) 2345 821
T:  +386 (2) 2345 820
E: mf@um.si

© 2026 Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Maribor.    Izdelava: Starfiniti

Pogoji poslovanja     Piškotki    Izjava o dostopnosti

»Del študija sem opravila na Erasmus izmenjavi v Splitu, nato pa še Erasmus prakso na Dunaju. Obe izkušnji sta mi omogočili, da sem temeljito raziskala mesti, spoznala nove ljudi in spletla prijateljstva, ki mi bodo ostala za vedno. Na kliničnih oddelkih sem videla postopke, ki jih pri nas redkeje izvajamo, daljša praksa na oftalmologiji pa je dokončno potrdila mojo željo po kasnejši specializaciji.

Preizkusila sem se tudi v raziskovalnem delu, kar mi je dodatno razširilo strokovni pogled. Izmenjavi sta mi prinesli veliko osebne in profesionalne rasti – postala sem bolj samostojna, razgledana, okrepila sem znanje tujega jezika in se še bolj utrdila v svoji poklicni poti.

To je izkušnja, ki bi jo moral doživeti vsak študent medicine.«

Leeloo
MF UM • Split, Hrvaška in Dunaj, Avstrija

»Moja izmenjava na medicinski fakulteti v Innsbrucku je bila res nepozabna. Innsbruck, prestolnica Tirolske, je čudovito in zelo študentsko mesto, obdano z gorami. Že na začetku so za nas pripravili prijetno pogostitev, kjer sem se hitro povezala z ostalimi Erasmus študenti. Tam sem opravljala 4. letnik, obiskovala koristen tečaj Sono4u za ultrazvok ter opravila dodatno prakso na ginekologiji, plastični kirurgiji in ORL, kar mi je prineslo veliko praktičnega znanja. Profesorji so bili prijazni in dostopni, fakulteta pa je ponudila tudi celoletni tečaj nemščine; pred izmenjavo priporočam znanje vsaj na ravni B1. Samo mesto je popolno za smučanje, kolesarjenje, tek in plezanje – znano je tudi po eni največjih plezalnih sten v Evropi. Zagotovo se bom z veseljem vrnila v Innsbruck, saj je postal moj drugi dom.

Erasmus Student Network nam je organiziral izlete v Salzburg, na Dunaj, v Verono in Neuschwanstein ter številne športne dogodke.«

Zala
MF UM • Innsbruck, Avstrija

»Ko sem se v 5. letniku odpravila na Erasmus, si nisem predstavljala, kako zelo me bo pol leta v Gradcu spremenilo. Želela sem videti, kako deluje medicina drugje, izboljšati nemščino in se malo odlepiti od rutine, dobila pa sem veliko več: nove prijatelje, ogromno znanja in nepozabne trenutke.

Prvi dnevi so bili težji – počutila sem se kot brucka v beli halji, klinika je bila ogromna, govorili so hitro, jaz pa sem lovila vsako besedo. A študenti in mentorji so bili izjemno prijazni, zato sem kmalu sodelovala pri vizitah, posegih in se naučila veliko praktičnega. Medicinska nemščina se je sprva zdela strašna, a je bila praksa najboljši učitelj in po nekaj tednih sem že samozavestno komunicirala.

Najlepši del pa so bili študentje iz celega sveta, skupaj smo kuhali, se učili in raziskovali Gradec. Izmenjava me je naučila stvari, ki jih doma ne bi nikoli doživela. Postala sem bolj samostojna, samozavestna in odprta.

Če razmišljaš o Erasmusu – samo pojdi. Ne bo vedno lahko, bo pa vedno vredno. «

Rebeka
MF UM • Gradec, Avstrija