Podiplomski študij Biomedicinska tehnologija na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru je sodobno zasnovan in mednarodno primerljiv doktorski študij in je bil ustanovljen, da bi povezal različne naravoslovne vede, ponudil možnosti znanstvenoraziskovalnega dela diplomantom različnih fakultet ter pridobivanju novih spoznanj na teh področjih.
Študij doktorande usposablja za razmišljujoč odnos do znanosti, tvorno vključevanje in sodelovanje pri raziskovalnih projektih v domačem in mednarodnem okolju ter oblikuje primerno kritičnost do novih spoznanj in njihove uporabe.
Tako študijski program kot prepoznavnost fakultete ter velika izbirnost in interdisciplinarnost omogočajo podiplomskim študentom veliko svobode pri oblikovanju individualnih doktorskih študijskih vsebin.
Možnosti za raziskovalno delo v laboratorijih, delo in raziskovanje v simulacijskem centru, naši nadaljnji načrti ter oblikovanje novih študijskih programov ponujajo našim podiplomskim študentom glede na njihove primarne zadolžitve ob bolnikih in z bolniki številne nove izzive, ki jim jih lahko na fakulteti olajšamo s prilagajanjem in odprtostjo študijskih vsebin.
Po opravljenem doktorskem študiju bo kandidat sposoben za samostojno raziskovalno delo in pridobivanje novih znanstvenih spoznanj, za poglobljeno razvijanje novih metod diagnostike in zdravljenja v državi, usposobljen bo za hitrejši prenos diagnostike in zdravljenja iz sveta v državo.
Usposobljen bo tudi za poglobljeno raziskovalno-klinično delo, tako aplikativno kot bazično raziskovalno delo.
Biomedicinska izobrazba omogoča zaposlovanje v okvirih različnih organizacij s področja medicine, farmacije ter primerljivih poklicev. Zlasti doktorji znanosti z osnovno medicinsko izobrazbo imajo zagotovljene zaposlitvene možnosti.
Doktorski študijski program Biomedicinska tehnologija je namenjen poglobitvi znanja in raziskovanju novih biomaterialov, uporabi sodobnih informacijskih tehnologij, elektronike, robotike itd. ter področij, ki danes pomembno spremljajo razvoj sodobne tehnologije. Program poleg teoretskih tem, predavanj, seminarjev, laboratorijskega dela, vključuje tudi projektne naloge od temeljnih, aplikativnih do razvojno raziskovalnih.
Medicinska fakulteta zagotavlja kakovostno učno okolje, podprto s strokovnim in pedagoško usposobljenim kadrom ter sodobno infrastrukturo.
Univerza v Mariboru se redno uvršča med top 4 % najboljših univerz na svetu, kar prispeva k mednarodni prepoznavnosti diplomantov ter odpira možnosti za nadaljnje izobraževanje in strokovni razvoj doma in v tujini.
Študenti razvijejo celostno in poglobljeno razumevanje zdravja, bolezni ter preventivnih ukrepov in njihovega vpliva na kakovost življenja posameznika. Pri tem razumejo medsebojno povezanost zdravja in bolezni ter vlogo ustnega zdravja v okviru celostnega zdravja posameznika. Pridobijo kompetence za etično, odgovorno in na dokazih temelječo obravnavo pacientov.
| Naziv | ECTS | Semester |
|---|---|---|
| Biomedicinska informatika | 9 | Zimski |
| Metode znanstvenoraziskovalnega dela | 3 | Zimski |
| Individualno raziskovalno delo 1 | 9 | Zimski |
| Temeljni predmet 1 | 9 | Zimski |
| Individualno raziskovalno delo 2 s seminarjem | 12 | Poletni |
| Temeljni predmet 2 | 9 | Poletni |
| Temeljni predmet 3 | 9 | Poletni |
| Naziv | ECTS | Semester |
|---|---|---|
| Biofizika | 9 | Celoletni |
| Biokemija | 9 | Celoletni |
| Farmacevtska biotehnologija | 9 | Celoletni |
| Genetika | 9 | Celoletni |
| Molekularna biologija | 9 | Celoletni |
| Raziskovanje v klinični praksi | 9 | Celoletni |
| Naziv | ECTS | Semester |
|---|---|---|
| Prenosljiva znanja | 3 | Zimski |
| Individualno raziskovalno delo 3 | 21 | Zimski |
| Izbirni predmet 1 | 6 | Zimski |
| Individualno raziskovalno delo 4 | 24 | Poletni |
| Izbirni predmet 2 | 6 | Poletni |
| Naziv | ECTS | Semester |
|---|---|---|
| Individualno raziskovalno delo 5 - Predstavitev dispozicije | 30 | Zimski |
| Izdelava in zagovor dr. disertacije | 30 | Poletni |
Učni enoti Individualno raziskovalno delo 1 (IRD 1) in Individualno delo 2 s seminarjem (IRD 2 s seminarjem) se zaključita s predstavitvijo seminarja oz. seminarske naloge. Po opravljeni predstavitvi in oddani dokumentaciji v Referat za podiplomski študij se študentu IRD 1 zaključi z »opravljeno«, IRD 2 s seminarjem pa z oceno. Študent se za nobeno od učnih enot ne prijavi na izpitni rok.
Namen IRD 2 s seminarjem je v pisni obliki predstaviti vsebino, ki jo bo študent obravnaval med svojim raziskovalnim delom. Vsebina seminarja lahko predstavlja pregled področja ali predlog raziskovalne naloge. Pri pripravi seminarja študent sodeluje s potencialnim mentorjem/tutorjem, ki mora biti habilitiran visokošolski učitelj s področja obravnave teme. Na predstavitvi seminarja pa je prisoten tudi moderator, ki moderira predstavitev in seminar na koncu oceni. Moderator mora biti prav tako habilitiran visokošolski učitelj s področja teme. Pri oceni seminarja, ki vključuje pisni izdelek in predstavitev, še zlasti skrbno oceni elemente, ki so navedeni v Vprašalniku za ocenjevanje Individualnega raziskovalnega dela 2 s seminarjem.
Najkasneje 10 dni pred predvideno predstavitvijo je potrebno obrazec Prijava in seminar v pisni obliki oddati v Tajništvo MF UM, Taborska 8, Maribor. Študent se predhodno dogovori o točnem terminu predstavitve seminarja s potencialnim mentorjem in moderatorjem. Če potrebuje prostor za predstavitev na MF UM, se predhodno dogovori tudi o rezervaciji prostora z Referatom za podiplomski študij.
Upoštevati je treba, da sta opravljena IRD 1 in IRD 2 s seminarjem pogoj za vpis v 2. letnik, zato je treba predstavitev seminarja izpeljati še pred vpisom v 2. letnik oz. najpozneje do sredine septembra.
Kandidat lahko odda prijavo teme, ko ima opravljene VSE obveznosti prvega in drugega letnika. Ko kandidat odda prijavo teme, se s tem zaključi obveznost IRD 3 in 4, zato je potrebno ob oddaji prijave teme priložiti podpisan obrazec Izjava IRD 3 in 4 (angl.), ki jo podpiše potencialni mentor. V primeru, da ima kandidat tudi somentorja, mora tudi somentor podpisati navedeno izjavo.
Vpis v tretji letnik mora biti zaključen do 30. 9. tekočega leta, zato je potrebno oddati prijavo teme PRAVOČASNO – priporočamo do 15. 9. tekočega leta. Kandidat prijavi temo doktorske dispozicije skladno s Pravilnikom o doktorskem študiju na Univerzi v Mariboru vključno s spremembami in dopolnitvami (angl.).
Dokumentacija, potrebna za oddajo prijave teme:
Vljudno prosimo, da obrazce izpolnjujete elektronsko, natisnjene in podpisane, skupaj dispozicijo doktorske disertacije oddate oz. pošljete na naslov: Medicinska fakulteta UM, Referat - za podiplomski študij, Taborska 8, 2000 Maribor. Oddati je potrebno en tiskan izvod in vso dokumentacijo v pdf obliki posredovati tudi po e-pošti na naslov jasmina.bedrac@um.si.
Mentor/somentor je lahko:
V posebej utemeljenih primerih je lahko mentor tudi priznani raziskovalec z druge institucije, pri čemer mora izkazovati primerljivo znanstveno aktivnost za posamezno znanstveno področje.
Somentorstvo je možno, kadar gre za interdisciplinarno temo, v primeru prvega mentorstva, kadar je mentor z druge institucije ali v drugih utemeljenih primerih. Za somentorje veljajo enaki pogoji kot za mentorje, razen pogojev 4. in 5. zgoraj navedenih alinej.
Reference mentorja, somentorja in zunanjega strokovnjaka je možno preveriti na spletni strani: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl, kjer vpišete ime in priimek, nato izberete Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS ter Pripravo izpisa.
Predvideni obseg in vsebina je opredeljena v obrazcu Prijava teme doktorske disertacije.
Dodatna priporočila za pripravo prijave teme
V kolikor je kandidat pisno pozvan k dopolnitvi prijave teme, mora čistopis dopolnjene dispozicije in verzijo z vidnimi popravki oddati v navedenem roku v elektronski obliki na e-naslov jasmina.bedrac@um.si (pri popravkih je potrebno obvezno uporabiti funkcijo »sledi spremembam«).
Podatki v analizi o izvirnosti teme (poizvedbe) ob pričetku postopka potrditve teme ne smejo biti starejši od 6 mesecev, zato je potrebno pred oddajo dopolnitve preveriti, če je smiselno hkrati osvežiti tudi poizvedbe. Pri poizvedbah mora biti navedeno, kdaj in kje so bile opravljene oz. ali jih je opravil kandidat sam. V primeru, da kandidat opravi nove poizvedbe in jih vključi v dopolnjeno dispozicijo, je potrebno poslati v elektronski obliki tudi nov dokument »Poizvedbe«.
Ob dopolnitvi teme mora kandidat oddati tudi soglasje mentorja/somentorja k dopolnjeni prijavi teme (slov., angl.).
V kolikor pride do sprememb v naslovu prijavljene teme, je hkrati z dopolnitvami potrebno oddati tudi nove obrazce za mentorja, somentorja (poglavje Prijava teme).
Kandidatu je s sklepom Senata Univerze v Mariboru potrjena tema in mentor/somentor ter določen rok oddaje doktorske disertacije. V kolikor kandidat ne predloži doktorske disertacije v roku, določene s sklepom o potrditvi teme in pred iztekom roka ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme.
V skladu s Pravilnikom o doktorskem študiju na Univerzi v Mariboru, lahko doktorski študent izjemoma izdela in odda doktorsko disertacijo tudi v obliki objavljenih znanstvenih del v mednarodno priznanih revijah, ki predstavljajo zaokroženo celoto (skandinavski model), kar na osnovi ustrezne utemeljitve kandidata in po predhodni odobritvi senata članice odobri Senat UM.
Senat Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je glede izdelave in oddaje doktorske disertacije po skandinavskem modelu na svoji 4. redni seji, z dne 17. 3. 2025, sprejel naslednja navodila:
Doktorski študent na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru lahko zaključi študij po skandinavskem modelu, če:
Doktorski študent naslovi prošnjo za izdelavo doktorske disertacije po skandinavskem modelu z utemeljitvijo in dokazili na Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Po obravnavi na Komisiji za znanstvenoraziskovalne zadeve, prošnjo obravnava tudi Senat Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. V primeru potrditve se prošnja posreduje v nadaljnjo obravnavo in potrditev Senatu Univerze v Mariboru.
T: +386 (2) 2345 821
T: +386 (2) 2345 820
E: mf@um.si
© 2026 Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Maribor. Izdelava: Starfiniti
Pogoji poslovanja Piškotki Izjava o dostopnosti
»Del študija sem opravila na Erasmus izmenjavi v Splitu, nato pa še Erasmus prakso na Dunaju. Obe izkušnji sta mi omogočili, da sem temeljito raziskala mesti, spoznala nove ljudi in spletla prijateljstva, ki mi bodo ostala za vedno. Na kliničnih oddelkih sem videla postopke, ki jih pri nas redkeje izvajamo, daljša praksa na oftalmologiji pa je dokončno potrdila mojo željo po kasnejši specializaciji.
Preizkusila sem se tudi v raziskovalnem delu, kar mi je dodatno razširilo strokovni pogled. Izmenjavi sta mi prinesli veliko osebne in profesionalne rasti – postala sem bolj samostojna, razgledana, okrepila sem znanje tujega jezika in se še bolj utrdila v svoji poklicni poti.
To je izkušnja, ki bi jo moral doživeti vsak študent medicine.«
»Moja izmenjava na medicinski fakulteti v Innsbrucku je bila res nepozabna. Innsbruck, prestolnica Tirolske, je čudovito in zelo študentsko mesto, obdano z gorami. Že na začetku so za nas pripravili prijetno pogostitev, kjer sem se hitro povezala z ostalimi Erasmus študenti. Tam sem opravljala 4. letnik, obiskovala koristen tečaj Sono4u za ultrazvok ter opravila dodatno prakso na ginekologiji, plastični kirurgiji in ORL, kar mi je prineslo veliko praktičnega znanja. Profesorji so bili prijazni in dostopni, fakulteta pa je ponudila tudi celoletni tečaj nemščine; pred izmenjavo priporočam znanje vsaj na ravni B1. Samo mesto je popolno za smučanje, kolesarjenje, tek in plezanje – znano je tudi po eni največjih plezalnih sten v Evropi. Zagotovo se bom z veseljem vrnila v Innsbruck, saj je postal moj drugi dom.
Erasmus Student Network nam je organiziral izlete v Salzburg, na Dunaj, v Verono in Neuschwanstein ter številne športne dogodke.«
»Ko sem se v 5. letniku odpravila na Erasmus, si nisem predstavljala, kako zelo me bo pol leta v Gradcu spremenilo. Želela sem videti, kako deluje medicina drugje, izboljšati nemščino in se malo odlepiti od rutine, dobila pa sem veliko več: nove prijatelje, ogromno znanja in nepozabne trenutke.
Prvi dnevi so bili težji – počutila sem se kot brucka v beli halji, klinika je bila ogromna, govorili so hitro, jaz pa sem lovila vsako besedo. A študenti in mentorji so bili izjemno prijazni, zato sem kmalu sodelovala pri vizitah, posegih in se naučila veliko praktičnega. Medicinska nemščina se je sprva zdela strašna, a je bila praksa najboljši učitelj in po nekaj tednih sem že samozavestno komunicirala.
Najlepši del pa so bili študentje iz celega sveta, skupaj smo kuhali, se učili in raziskovali Gradec. Izmenjava me je naučila stvari, ki jih doma ne bi nikoli doživela. Postala sem bolj samostojna, samozavestna in odprta.
Če razmišljaš o Erasmusu – samo pojdi. Ne bo vedno lahko, bo pa vedno vredno. «