Faculty of Medicine University of Maribor

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru vključena v izjemno ugledno mednarodno raziskovalno mrežo, ki preučuje delovanje Langerhansovih otočkov v človeški trebušni slinavki za razumevanje vzrokov in razvoja sladkorne bolezni tipa 1 pri človeku:

 

​Human Islet Research Network, Linking Islet Cell Function and Identity from in vitro to in situ, Patrick MacDonald, PhD, University of Alberta (U01 DK120447)

 

Raziskovanje sladkorne bolezni je deležno veliko pozornosti raziskovalcev in javnosti in zahteva veliko človeških in finančnih virov, kljub temu pa so podrobni vpogledi v delovanje celic človeških otočkov še zmeraj zelo redki in površinski. Eden glavnih razlogov za to je zagotovo slaba razpoložljivost celic otočkov iz organizmov s sladkorno boleznijo tipa 1. Nova raziskovalna mreža se je oblikovala okrog Univerze v Alberti v Edmontonu, kjer že vrsto let uspešno potekata programa transplantacije človeških otočkov in uporabe otočkov v raziskovalne namene.

 

S pomočjo integrativnega pristopa bo raziskovalna mreža tekom svojega delovanja skušala pridobiti nove in globlje vpoglede v način delovanja endokrinih celic človeških otočkov in njihovo povezavo z geni in izražanjem beljakovin. Natančneje povedano bo raziskovalna mreža skušala definirati molekularne markerje celic v njihovem naravnem tkivnem okolju v trebušni slinavki, ki bodo dobro opisali veliko heterogenost endokrinih celic, predvsem pa bodo pomagali razumeti razlike med zdravimi otočki in otočki pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1. Partnerji v raziskovalni mreži obvladajo najrazličnejše sodobne metode za preučevanje strukture in funkcije celic v človeških otočkih, kot so izolacija človeških otočkov zdravih in diabetičnih donorjev, preučevanje vzdražnosti in presnove celic otočkov, sekveniranje RNA in proteomika.

 

Raziskovalna skupina v Mariboru na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete UM pod vodstvom doc. dr. Andraža Stožerja sodeluje v mreži na dveh ključnih nivojih. Raziskovalci te skupine so razvili metodologijo sveže tkivne rezine trebušne slinavke v kombinaciji s snemanjem znotrajceličnih signalov celic, ki omogoča preučevanje velikega števila celic otočkov preko daljših časovnih obdobij z zelo dobro časovno in prostorsko ločljivostjo v njihovem normalnem tkivnem kontekstu, brez prevelikega kemičnega ali mehanskega stresa, predvsem pa tako, da celice še naprej ohranijo medsebojne stike in komunikacijo. Prav tako pa je skupina razvila pionirske pristope pri analizi in vizualizaciji velikega števila podatkov s pomočjo orodij teorije kompleksnih mrež.

doc. dr. Andraž Stožer:

»Naša prva in ključna naloga je, da s pomočjo postdoktorskega raziskovalca, ki bo deloval tako v Edmontonu kot v Mariboru in morda tudi pri katerem od drugih partnerjev v mreži, prenesemo svoje znanje o uporabi tkivne rezine in naprednih metod analize z glodavskih modelov na človeško tkivo. Nato moramo s pomočjo tega za človeško tkivo povsem novega metodološkega pristopa pridobiti podrobnejši vpogled v delovanje celic človeških otočkov v zdravju in bolezni. Naše sodelovanje v tej mreži pomeni potencialen dostop do človeškega tkiva in drugih virov tudi za druge raziskovalne skupine na MF in UM.«


Raziskovalna mreža HIRN, “Linking Islet Cell Function and Identity from in vitro to in situ" (U01 DK120447), je plod sodelovanja med Univerzo v Mariboru, Medicinsko univerzo na Dunaju in  Univerzo v Oxfordu kot zunanjimi partnerji z Inštitutom Salk, Univerzo v Stanfordu in Kraljevim inštitutom KTH v Stockhomu kot vodilnimi institucijami, ki jih koordinira Patrick MacDonald z Univerze v Alberti v Edmontonu.